KOSOVNI ODPADKI V MARIBORU

Kot vsi vemo, si vodstvo občine prizadeva, da bi na Teznu postavili sežigalnico odpadkov. S podporo medijev ustvarjajo vtis o veliki potrebi po tovrstnem uničevanju odpadkov. Pozabijo pa povedati, da bi takšen objekt v urbanem okolju povzročil trajno poslabšanje kvalitete zraka, neuporabnost kmetijskih površin v okolici in povečanje števila obolelih za boleznimi povezanih z izpusti sežigalnice.

Kot reference dajejo za zgled predvsem sežigalnico na Dunaju, ne povedo pa, da EU več ne priporoča takšnega načina uničevanja komunalnih odpadkov in ga bo v prihodnje celo sankcionirala z dajatvami na račun sežiga.

V Ljubljani, kjer bi naj bila druga sežigalnica, se vzpostavlja gibanje proti sežigalnici, kjer tudi strokovnjaki opozarjajo na neustreznost takšnega načina uničevanja odpadkov, kar se večkrat omenja tudi v tamkajšnjih medijih, ki svojo vlogo o obveščanju in ozaveščanju ljudi kot kaže jemljejo bolj resno kot mediji v Mariboru.

In ker se zavedam, da ljudje največ stvari ocenjujemo skozi denar, bom podal primer, kakšen bo približni strošek na vsakega od nas za sežigalnico v Mariboru. Po ocenah pripravljavcev projekta bi naj sežigalnica v Mariboru stala 60 milijonov evrov, že sedaj pa je jasno, da bo cena vsaj dobrih 100 milijonov preden bo zagnana. To pomeni, da bo to vsakega Mariborčana stalo cca 1.000 €. Toda to niso vsi stroški. Če bo sežigalnica obratovala, bo potrebovala kurivo (smeti), ki jih bodo v sežigalnico vozili s težkimi tovornjaki, ki bodo povzročali hrup, škodljive izpuste, ustvarjali gnečo in seveda zaradi pogostosti voženj tudi uničevali občinske ceste. To pa je potem naslednji strošek za nas, Mariborčane, saj te ceste vzdržujejo z našim denarjem. Se pa stvar še nadaljuje. Sežigalnico naj bi dali v koncesijo privatni družbi, vendar je ta investicija načrtovana kot družbeno – privatno partnerstvo. Zato se pojavlja vprašanje, kaj bo v primeru, če sežigalnica ne bo rentabilna. Kdo bo kril te stroške? Mislim, da je odgovor že znan – MI, Mariborčani.

Ker se zavedam problematike odpadkov, sem na MO Maribor poslal predlog, ki bi lahko zmanjšal količino odpadkov, pri tem pa bi imel še dodatne ugodnosti za občane (glej prilogo 1), a sem iz MO Maribor dobil odgovor, ki ga prilagam spodaj (priloga 2).

Toliko v razmislek z moje strani. Vesel bom vaših odzivov.

Fredi Magdič

PRILOGA 1

PREDLOG ZA KORISTNO PREDELAVO KOSOVNIH ODPADKOV

Ljudje pogosto pridemo v situacijo, ko ob zamenjavi pohištva ne vemo kam s starim pohištvom. V večini primerov to pohištvo konča v zbirnih centrih odpadkov in polni kontejnerje. Mislim, da bi z malo dobre volje bilo možno marsikateri kos pohištva ponovno uporabiti. Kako?

Občina bi lahko za ta namen poiskala skladišče – delavnico, kjer bi lahko skladiščili in restavrirali pohištvo. V ta namen bi se lahko povezali s srednjimi šolami (lesarsko, elektrotehnično, strojno, …). Dijaki bi v okviru prakse pod vodstvom mentorjev obnavljali pohištvo, ki bi ga potem lahko občina s pomočjo organizacij, kot so Rdeči križ, Karitas, Up-ornik brezplačno delila tistim, ki ga potrebujejo, pa si novega ne morejo privoščiti. Prav tako bi lahko s tem obnovljenim pohištvom pomagali ljudem, ki jih prizadenejo naravne nesreče kot so poplave, plazovi, požari.

Občina bi za droben material, ki bi bil potreben za obnovo, poskrbela s financiranjem iz proračuna, sigurno pa bi se našla tudi družbeno odgovorna podjetja, ki bi pomagala s svojimi materiali.

Na isti način bi lahko delovalo tudi pri manjšem orodju in gospodinjskih aparatih. Mnogokrat se npr. pokvari kosilnica, mikser ali podobna naprava. Ker je za posameznika popravilo skoraj enako ceni novega izdelka, se v večini primerov raje odločimo staro stvar zavreči in kupiti novo, kar spet ustvarja odpadke. Mnogokrat je potrebno zamenjati samo kakšen del, ki v resnici stane samo par evrov, večji delež popravila pa so delovne ure. Če bi to popravljali dijaki, bi bilo delo praktično brezplačno, odpadkov pa bi bilo neprimerno manj.

Glavne prednosti takšnega sistema:

–  zmanjšanje odpadkov

–  vključevanje dijakov v družbeno koristno delo in večanje zavesti, da tudi obnovljene stvari lahko služijo svojemu namenu

–  večanje občutka solidarnosti

–  pomoč pomoči potrebnim

–  za dijake bi bil to primer dobre prakse.

Hvala, da ste si vzeli čas in to prebrali.

Datum:   Maribor, 30. 6. 2025                                                           Fredi Magdič

PRILOGA 2

Od: FREDI MAGDIC <fredi.magdic@gmail.com>

Poslano: petek, 14. november 2025 13:11

Za: Lidija FERK <Lidija.FERK@maribor.si>

Zadeva: Fwd: Predlog za koristno predelavo kosovnih odpadkov

Že 30. 6. 2025 sem vam poslal spodnji mail, pa še do danes nisem dobil nobenega odgovora.

Lep pozdrav

Fredi Magdič

Od: Lidija FERK <Lidija.FERK@maribor.si>

Date: pon., 17. nov. 2025, 10:14

Subject: Re: Predlog za koristno predelavo kosovnih odpadkov

To: FREDI MAGDIC <fredi.magdic@gmail.com>

Spoštovani gospod Magdič.

Ne vem, kam je bila posredovana vaša pošta, sem pa zdaj preverila pri sodelavcih na uradu za komunalo. Zamisel je seveda dobra, vendar zaenkrat kaj takšnega ni v načrtu. Sistem ponovne uporabe je, kot gotovo veste, v manjši meri že vzpostavljen v okviru zbirnega centra Snage pri vas na Teznem in na mali tržnici v središču mesta, vendar je to, kar vi predlagate, seveda precej kompleksnejši projekt.

Predlagamo, da se s pobudo obrnete na Snago, in upam, da bo kdaj kaj takšnega tudi zaživelo v praksi.

Lep pozdrav.

Lidija Ferk | Služba za mestne četrti in krajevne skupnosti

Sekretariat za splošne zadeve

Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor