IZJAVA ZA JAVNOST - LISTA ZA PRAVIČEN RAZVOJ MČ IN KS
SEŽIGALNICA
Vlada RS namerava v razpisu za podelitev državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov določiti rok 7 let za pričetek izvajanja sežiganja od dneva podelitve.
Predmetni rok je vsekakor prekratek, da bi kateri koli izmed izbranih izvajalcev lahko izpeljal vse prostorske, okoljske, gradbene in javnonaročniške postopke za vzpostavitev sežigalnice. V kolikor izbrani izvajalec tega ne bo storil v 7. letih, bo pravico do izvajanja javne službe izgubil. Preliminarno ocenjujemo, da bo cel proces vzpostavitve sežigalnice trajal minimalno 8 - 10 let, in sicer:
Priprava in sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta bo trajal gotovo 1 leto, saj bo potrebno dokument pripraviti, za pripravljen dokument pridobiti vsa soglasja nosilcev urejanja prostora (vemo, kako dolgo je to trajalo pri sprejemu OPN), izpeljati postopek javne razgrnitve po sprejemu na prvem branju MS MOM, se opredeliti do pripomb in o njih odločati v drugem branju na MS MOM. Po sprejemu na MS MOM je OPPN še zmeraj lahko predmet odločanja na referendumu ali pa tudi predmet t.i. popularne tožbe na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki določa, da je zoper prostorske izvedbene akte mogoč upravni spor pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, ki ga lahko vloži.nevladna organizacija, ki ima aktiven status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, če vlaga tožbo zaradi kršitev zakona v škodo javnemu interesu s svojega področja delovanja. V tem primeru, bo postopek trajal vsaj 2-3 leta. Ocenjuje se, da bo priprava OPPN stala okrog 150.000 EUR, pri čemer naj bi že bili podpisani dve javni naročili z ZUM-om v skupni vrednosti 80.000 EUR.
Razpis za podelitev izvajanja GJS sežiganja. Razpis bi naj bil objavljen v jeseni letos, objavljen bo prav tako na evropskem portalu javnih naročil in bo imel rok za prijavo 180 dni. Zoper izbiro izvajalca je možna pritožba in posledično upravni spor. Kolikor je znano, bodo prijavitelji na razpis v RS vsaj trije, tako da tudi ta postopek s pritožbo in tožbo lahko traja vsaj 2-3 leta.
Pridobitev okoljskih dovoljenj. Izvajalec bo moral pridobiti ustrezno okoljevarstveno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje, pri čemer bo sam postopek od priprave dokumentacije do pridobitve dovoljenja trajal vsaj 1-2 leti. Po izdanem dovoljenju se bodo lahko zoper dovoljenje pritožile stranke z izkazanim interesom (sosedje, ipd.) ali nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja. V takšnem primeru bo postopek trajal vsaj 3-4 leta. Prav tako lahko zoper izdano dovoljenje še na drugi pravni podlagi, tj. 103. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) t.i. popularno tožbo vložita nevladna organizacija zaradi varstva javne koristi varstva okolja in civilna iniciativa, kar bi postopek do pravnomočnosti dovoljenja še zavleklo.
Pridobitev gradbenega dovoljenja. Po uspešno pridobljenem OVD in OVS bo potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje. Obstaja sicer možnost, da oboje narediš v skupnem, t.i. integralnem postopku, vendar ne glede na to obstajajo vse pravne možnosti, kot so opisane v prejšnji točki. V samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko tako sosedje kot nevladne organizacije in civilna iniciative pridobijo status stranskega udeleženca, ki lahko zoper izdano dovoljenje vloži pritožbo in tožbo v upravnem sporu. Dodatno, 71. člen Gradbenega zakona določa, da lahko tožbo v upravnem sporu zoper integralno gradbeno dovoljenje vloži nevladna organizacija v javnem interesu, ki deluje na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilna iniciativa, ne glede na to ali je imela status stranskega udeleženca ali ne. Takšni spori bi rok za izdajo podaljšali na 3-4 leta; če gre za integralno dovoljenje, gotovo 4 leta, saj se roki iz prejšnje točke ne bi prišteli tem.
Izvedba javnih naročil. Za samo izvedbo sežigalnice, bo potrebno pripraviti ali enotno javno naročilo za gradnjo in dobavo tehnologije po sklopih ali ločena javna naročila. V vsakem primeru bodo vrednosti za objavo na portalu EU dosežene in bodo javna naročila objavljena na evropski ravni. V kolikor pride do pritožb zaradi neizbire ponudnika na Državno revizijsko komisijo, se tudi v primeru neuspeha pritožnika rok do pravnomočne dokončne odločitve podaljša na cca. 18 mesec - 2 leti.
OKOLJSKI RAZLOGI ZOPER SEŽIGALNICO:
Že v januarju 2022 je bila objavljena evropska raziskava Resnična toksična cena sežiganja odpadkov, ki jo je objavila ena najbolj renomiranih nevladnih organizacij Zero Waste Europe (https://zerowasteeurope.eu/wp-content/uploads/2022/01/Biomonitoring_infographic_v2-1.pdf). Raziskave so bile opravljene na treh lokacijah, in sicer v Kaunasu v Litvi, Pilsnu na Češkem in v Valdemingomezu v Španiji. Rezultati so dih jemajoči. V Litvi in na Češkem 83% in 89% jajc ne izpolnjuje minimalnih pogojev EU glede vsebnosti za dioksine v jajcih. Na lokaciji v Španiji čisto vsa jajca presegajo zakonske vrednosti dioksinov. 75% borovih iglic na lokacijah ima povišane vsebnosti dioksinov in tudi do 87x povečano vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov (t.i. PAH), enako je tudi pri teh onesnaževalih v mahu. Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) predstavljajo veliko skupino organskih spojin, katerih izpostavljenost iz hrane in okolja je treba zaradi njihovih negativnih vplivov na zdravje zmanjšati na najnižjo možno raven, saj so izredno karcinogeni, so genotoksični, poškodujejo DNK, teratogeni (povzročajo nepravilnosti zarodka) in imunotoksični. Predstavljajo največjo skupino kemijskih snovi, ki povzročajo raka. Dioksini in dioksinom podobne spojine so skupina kemičnih spojin, ki so obstojna organska onesnaževala v okolju in se v zraku lahko širijo daleč od vira onesnaževanja, med drugim povzročajo razvojne anomalije pri tvorbi sklenine pri otrocih, prizadet imunski sistem, endometriozo, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), so teratogeni, povzročajo sladkorno bolezen in povečujejo verjetnost za za jetrni, pljučni in ščitnični rak.
Oktobra 2023 je bila v Evropski revija za javno zdravje objavljena raziskava v zvezi s povečanjem incidence raka na območjih, kjer so prisotne sežigalnice na Portugalskem. V prvih petih letih delovanja sežigalnice odpadkov (2000–2004) razmerje med tveganjem in stopnjo umrljivosti za vsako od umrljivosti zaradi raka ni bilo statistično pomembno (glede na kontrolno ali referenčno območje). Glede na povprečne stopnje umrljivosti med letoma 2015 in 2019 za izpostavljeno območje v primerjavi s kontrolnim območjem pa so ugotovili povečano razmerje med tveganjem in stopnjo umrljivosti za raka jeter in žolčevodov (od 15% - 85% večja obolevnost), trebušne slinavke (od 6% - 67% večja obolevnost) in dihal (od 24% - 41% večja obolevnost).
V letu 2020 je bilo objavljeno poročilo Zdravstveni učinki zaradi emisij obratov za pridobivanje energije iz odpadkov v Londonu, kjer je izračunano, da je skupno 15 smrti prebivalcev Londona na leto posledica emisij dušikovih oksidov in trdnih delcev iz petih obratov za energetsko izrabo odpadkov.
KAJ SO ŠE DRUGI RAZLOGI PROTI IN ALTERNATIVNE REŠITVE:
Evropski parlament in Svet sta 18. decembra 2022 dosegla začasni dogovor o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in okrepitvi "temeljnega kamna" politike EU o podnebnih spremembah za naslednje desetletje (sveženj "Fit for 55"). Med dogovorjenimi predlogi je tudi zaveza, da se v področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami vključijo "sežigalnice komunalnih odpadkov". Evropski parlament je v svojem sporočilu za javnost navedel, da bodo države EU morale od leta 2024 meriti, poročati in preverjati emisije iz obratov za energetsko izrabo odpadkov. Komisija bo do 31. julija 2026 ocenila in poročala o možnosti vključitve teh obratov v sistem EU za trgovanje z emisijami s "ciljem", da se vključijo v sistem trgovanja od leta 2028, z možno izjemo najkasneje do 31. decembra 2030. Slednje pomeni, da bodo sežigalnice v sistem "trgovanja s kuponi" že vključene, ko bodo pričele z obratovanjem potencialne sežigalnice v Republiki Sloveniji, kar bo znatno podražilo kurjenje odpadkov in proizvedeno toploto.
Obljube, da bo ogrevanje s toploto iz sežigalnice znatno cenejše, ne držijo. Če pogledamo primer Celja, kjer je sežigalnica že odplačana in še ni predmet plačevanja emisijskih kuponov, je cena toplote na MWh v Ljubljani in na Jesenicah zgolj 4% višja od Celja. Cena toplote v Mariboru je trenutno višja za 27% od povprečja v RS, vendar si MOM oziroma JHMB obeta znatni prihranek z zagonom kogeneracije na biomaso in toplotne črpalke Pristan.
Upoštevaje, da bo investicija v sežigalnico v Mariboru stala vsaj 60-70 milijonov EUR, če upoštevamo inflacijsko indeksacijo in povprečne podražitve drugih občinskih projektov, pa bi lahko investicijo čez 7-10 let ocenili celo na 100 milijonov EU in več, bi vlaganje le dela tega denarja v naslednjih letih v tehnologije recikliranja, ki jih spodbuja in financira EU, pripeljalo do tega, da sežigalnica sploh ne bi bila potrebna, saj v njej več ne bi imeli česa kuriti. Zajem in krožna uporaba najbolj voluminoznih snovnih tokov iz mešanih komunalnih odpadkov (plenice, mešana plastika idr.), bioloških odpadkov (kompostiranje v gospodinjstvih in predelava v kompost in hranila za zemljo) in blata iz čistilne naprave bi v nekaj letih Maribor lahko pripeljala do tega, da bi bil skoraj brez preostalih odpadkov in sežigalnica ne bi bila potrebna. Za preostanek nekaj odstotkov odpadkov pa obstajajo ljudem in okolju prijaznejše tehnologije za njihovo predelavo, kot je na primer piroliza.
V Mariboru, 20. 5. 2025 Lista za pravičen razvoj MČ in KS
